Zakaj dlesni krvavijo?

Zdravila za redčenje krvi, kot je aspirin, lahko spodbujajo krvavenje dlesni, saj zmanjšujejo sposobnost strjevanja krvi. Če jemljete taka zdravila, to nujno omenite svojemu zobozdravniku.

Prva stopnja paradontalne bolezni je gingivitis in nastane kot posledica nabiranja bakterijskih zobnih oblog, ki povzročijo vnetje dlesni. Tkivo postane občutljivo in otečeno, zato ob ščetkanju zakrvavi. Tveganje za gingivitis lahko zmanjšamo z uporabo mehkih zobnih ščetk, medzobnih ščetk in z nitkanjem. Preprečevanje je mogoče s pravilno ustno higieno, pri kateri poleg ščetkanja z antiseptičnimi zobnimi pastami preprečujemo nabiranje oblog tudi z izpiranjem ust z antiseptičnimi ustnimi vodami.

Stopnje parodontalne bolezni

Kadar nitkamo medzobne prostore, dlesen načeloma ne sme zakrvaveti. Pa vendar, če ste nitkati šele začeli, vaše dlesni morda niso navajene na tak stik. Krvavenje lahko zmanjšate z nežno tehniko v prvih nekaj dneh in z vašim medzobnim prostorom primerno nitko. Če dlesni po enem tednu rednega nitkanja še naprej krvavijo, obiščite svojega zobozdravnika in preverite, ali se krvavenje pojavlja zaradi osnovne težave z zobmi ali dlesnimi.

Medzobna ščetka je najučinkovitejši pripomoček za čiščenje medzobnih prostorov, v katerih zobna ščetka in zobna nitka ne moreta zagotoviti optimalnega odstranjevanja zobnih oblog. Pa vendar, če šele začenjamo redno uporabljati medzobne ščetke, lahko dlesni zakrvavijo. Pogost problem je tudi napačna izbira medzobnih ščetk, bodisi zaradi neprimerne velikosti bodisi zaradi pretrdih ščetin. Velikost medzobne ščetke je optimalna, če njene ščetine popolnoma zapolnijo medzobni prostor in jo vanj lahko vstavimo brez prevelike sile.

Če ste zamenjali zobno ščetko z mehkimi ščetinami za zobno ščetko s trdimi ščetinami, lahko traja nekaj časa, da se vaše dlesni prilagodijo. Medtem pa je velika verjetnost, da bodo vaše dlesni tudi blago zakrvavele. Učinkovitost zobne ščetke je namreč odvisna od števila in gostote ščetin ter njihove sposobnosti prilagajanja anatomiji zoba. Zobna ščetka s trdimi ščetinami ima navadno manj ščetin, kar pri čiščenju ustvari učinek grabelj, tako da je odstranjevanje oblog z neenakomernim delovanjem ščetin na zobni površini predvsem grobo. Pri takem ščetkanju je treba za temeljito čiščenje isto točko očistiti večkrat, kar poveča tveganje za poškodbo dlesni in vnetje. Zobna ščetka z velikim številom mehkih ščetin deluje čvrsto in blago, zaradi gostote pa hkrati zelo učinkovito odstranjuje obloge s celotne površine zoba. Zato dobro razmislite, kakšno ščetko boste uporabljali.

Če se proteza ne prilega popolnoma, lahko povzroči krvavenje dlesni. Če imate občutek, da vam je proteza prevelika, premajhna ali se premika v ustih, obiščite svojega zobozdravnika, da najdeta rešitev.

Pri nekaterih zdravstvenih stanjih lahko dlesni krvavijo kot posledica osnovne bolezni, npr. sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, levkemije ali pomanjkanja nekaterih vitaminov. Če je krvavenje dlesni dolgotrajno, se pogovorite s svojim zdravnikom o morebitnih rešitvah.

Pri kadilcih je na splošno veliko več možnosti za krvavenje dlesni, pa tudi tveganje za paradontalno bolezen in rakava obolenja ustne sluznice je precej povečano.

Afte in druge rane po ustni sluznici tudi lahko povzročijo krvavenje dlesni. O tem, ali je stanje resno in kako ukrepati, bo najlaže presodil vaš zobozdravnik.

Najboljši način za preprečevanje krvavečih dlesni je vzdrževanje dobre ustne higiene. To pomeni ščetkanje vsaj dvakrat na dan, redno čiščenje medzobnih prostorov z medzobnimi ščetkami in uporabo zobne nitke tam, kamor medzobna ščetka ne seže. Če je vaše krvavenje dlesni posledica čezmernega nabiranja zobnih oblog, pa vam obisk zobnega higienika ali zobozdravnika zagotovo ne uide.