Parodontalna bolezen: vzroki, zdravljenje in preprečevanje

Kronični parodontitis je dolgo trajajoči gingivitis in najpogostejša oblika parodontalne bolezni pri odraslih, čeprav se lahko pojavi tudi pri otrocih. Kronični parodontitis se pojavi, kadar se na zobeh naberejo zobne obloge in sčasoma povzročijo počasno propadanje kosti in obzobnih tkiv. 

Agresivni parodontitis je redkejša oblika parodontalne bolezni, za katero je značilna hitra izguba kosti in zmanjšana pritrditev dlesni ob zobe. Bolezen se lahko začne že v zgodnji puberteti, na splošno pa večinoma prizadene ljudi, ki so mlajši od 30 let in imajo parodontalno bolezen prisotno v družini. 

Nekrotizirajoči parodontitis je okužba, za katero je značilna nekroza dlesni, parodontalnega ligamenta in kosti ter v napredovali obliki tudi ostale sluznice. Nastane kot posledica pomanjkanja oskrbe s krvjo, kar povzroči odmrtje tkiva dlesni, ki podpira kosti in obzobna tkiva. Nekrotizirajoča parodontalna bolezen se običajno pojavi pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom zaradi zdravljenja raka, okužbe s HIV, psihološkega stresa, kajenja, slabe ustne higiene ali podhranjenosti. 

KAJ POVZROČA PARODONTALNO BOLEZEN 

Najpogosteje je vzrok za nastanek parodontalne bolezni slaba ustna higiena, predvsem pa neočiščeni medzobni prostori. Kadar zobe čistimo površno, ostanki hrane zastajajo za in med zobni ter s tem ustvarjajo odlične pogoje za razvoj bakterij, ki se sčasoma spremenijo v mehke zobne obloge, te pa kasneje kalcificirajo v trde zobne obloge ali zobni kamen.  

Parodontalna bolezen pa se lahko razvije tudi kljub dobri ustni higieni. Drugi dejavniki tveganja za nastanek parodontalne bolezni so tudi genetska predispozicija, kajenje, starost, hormonske spremembe, debelost ali pomanjkanje hranil, zdravila, ki povzročajo suha usta, kemoterapije in drugo. 

Pomen uporabe medzobnih ščetk za preprečevanje nastanka parodontalne bolezni

SIMPTOMI PARODONTALNE BOLEZNI 

Medtem ko so zdrave dlesni videti bledo rožnate barve in se tesno prilegajo zobem, so na obolelih dlesnih običajno vidni znaki obolenja.

Če opazite katerega od naslednjih znakov, morate nujno obiskati svojega zobozdravnika: 

⇒ zabuhle ali otekle dlesni, 

⇒ škrlatna, temno ali svetlo rdeča barva dlesni, 

⇒ dlesni so preobčutljive za dotik, 

⇒ pri ščetkanju dlesni zlahka zakrvavijo, 

⇒ dlesni se umikajo, zato so zobje videti večji, 

⇒ vedno večji medzobni prostori, 

⇒ zaradi oteklih dlesni so zobje videti manjši, 

⇒ kronični zadah, 

⇒ bolečina pri žvečenju, 

⇒ sprememba ugriza. 

STOPNJE PARODONTALNE BOLEZNI 

Parodontalna bolezen se začne večinoma v zgodnji odraslosti. Zaradi slabo opaznih znakov in odsotnosti bolečine je običajno ne prepoznamo dovolj hitro ali simptome pripisujemo drugim vzrokom. Čeprav napreduje počasi, pa lahko nezdravljenje vodi do izgube zob in razgradnje obzobne kosti. Parodontalna bolezen se lahko razvija nekaj mesecev ali celo nekaj deset let. Običajno ločimo tri stopnje razvoja bolezni. 

Stopnje parodontalne bolezni

GINGIVITIS 

Je najzgodnejša faza bolezni, v kateri se razvije površinsko vnetje dlesni kot posledica nabiranja zobnih oblog. Na tej točki lahko oseba med nitkanjem ali uporabo medzobne ščetke opazi krvavitev in preobčutljivost dlesni. Če parodontalno bolezen prepoznamo v tej fazi, jo lahko pozdravimo. Vezivno tkivo in kost tako ostaneta nepoškodovana.  

Preprečevanje je mogoče s pravilno ustno higieno, pri kateri poleg ščetkanja z antiseptičnimi zobnimi pastami preprečujemo nabiranje oblog tudi z izpiranjem ust z antiseptičnimi ustnimi vodami. Te ustne vode in zobne paste vsebujejo posebne antiseptične učinkovine. Najpogosteje se v njih zaradi dokazane učinkovitosti uporablja klorheksidin. 

PARODONTITIS/PARODONTOZA 

Nezdravljen ali napredovali gingivitis se razvije v parodontitis. Na tej stopnji sta obzobno tkivo in kost, ki držita zobe na svojem mestu, nepopravljivo poškodovana. Ob dlesni nastanejo obzobni žepi. Če se ne ukrepa, bolezen počasi napreduje in obzobni žepi se poglabljajo. Po več letih ali celo desetletjih napredovanja bolezni se zobje začnejo premikati ali celo spontano izpadejo. S pravilnim ukrepanjem in ustrezno ustno higieno se stanje da upočasniti ali celo ustaviti, da se prepreči nadaljnji propad tkiv. 

Zdravljenje parodontitisa je težje od gingivitisa. Če ga začnemo zdraviti v napredovali fazi, ne omogoča več obnovitve kosti in dlesni, razen s posebnimi regenerativnimi kirurškimi tehnikami. Preostaneta nam redno obiskovanje parodontologa, ki nam bo čistil obzobne žepe, ter uporaba antiseptične zobne paste in ustne vode, ki bosta pomagali pri zdravljenju in hitrejšem celjenju prizadetega tkiva. 

NAPREDOVALI PARODONTITIS 

V tej zadnji fazi bolezni so kost in povezovalna tkiva zelo poškodovani, kar povzroči majavost ali premikanje zob. Če se agresivno zdravljenje izkaže za neuspešno, bo morda treba enega ali več zob odstraniti. 

NAMENJENA JE ZDRAVLJENJU GINGIVITISA IN PARODONTITISA TER POSPEŠENEMU CELJENJU PRIZADETEGA TKIVA.

Po podatkih ameriške ustanove za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC1 – Centers for Disease Control and Prevention ) ima skoraj polovica vseh odraslih, starejših od 30 let, neko vrsto parodontalne bolezni. To pomeni milijone ljudi, ki tvegajo izgubo zob in kosti, skupaj z drugimi potencialno resnimi zdravstvenimi težavami. 

Če parodontalna bolezen ostane nezdravljena, se lahko zelo zmanjša kakovost vašega življenja. Še več, raziskave kažejo, da bakterije, odgovorne za parodontitis, lahko vstopijo v vaš krvni obtok skozi tkivo dlesni ter povzročijo težave v pljučih, srcu in drugih organih.  

Zaradi teh in mnogo drugih razlogov je dobro, da poznamo in pozorno spremljamo znake parodontalne bolezni, skrbimo za dobro ustno higieno in redno obiskujemo svojega zobozdravnika.