Od prvega zobka do stalnih zob

Če ima otrok pordela lička, močno sesa pest in se slini, dlesni pa so nabrekle in se zdi, da trpi, je zelo verjetno, da mu izrašča prvi zob. To se lahko zgodi že pri petem mesecu, lahko pa šele po dopolnjenem prvem letu. Zaradi tega se ni treba vznemirjati. Ni otrok, ki jim zobje ne bi zrasli. In datum, ko izraste prvi zobek, navsezadnje ni tako pomemben, saj ni v nobeni povezavi s siceršnjim otrokovim razvojem.

Razvoj zob

Od prvega zobka do stalnih zob je pri ljudeh je kompleksen in dolgotrajen proces, ki se začne že pri zarodku okoli sedmega tedna nosečnosti s pojavom prvih zametkov mlečnih zob, zaključi pa se približno pri dvajsetih letih, ko se dokončno izgradijo korenine modrostnih zob. Večina tega procesa se dogaja že pred začetkom izraščanja zob. Takrat se pod površino dlesni razvija struktura tako mlečnih kot stalnih zob. Nadaljuje pa se v celotnem obdobju rasti in odraščanja.

Izraščanje

Pomembno je vedeti, da je izraščanje naravni proces, ki je biološko programiran tako, da zob izraste skozi sluznico dlesni brez poškodb in brez vnetja. Dlesni pa so zaradi procesov med izraščanjem lahko nabrekle in srbeče, kar pri malčkih vzbuja potrebo po drgnjenju dlesni na mestu prodiranja.

Zob prodira skozi ustno sluznico tako, da bakterije ne morejo prodreti v pozobnico in organizem, da ostaja spodaj ležeča kost, na katero je s pozobnico pripet zob, ves čas zaščitena pred okužbo. Kljub temu prodiranje zoba v ustno votlino pogosto spremljajo bolečina, čezmerno slinjenje, prebavne težave in zvišana telesna temperatura. Te znake povzročijo poškodbe sluznice nad prodirajočim zobom, povzročene s prsti, trdimi predmeti ali hrano, čemur se lahko pridruži še okužba. Večina omenjenih simptomov je torej posledica zunanjih dejavnikov, ne pa samega procesa izraščanja.

Zaporedje izraščanja

Najprej zrasteta spodnja sekalca, nato zgornja. Sledijo največkrat zgornji stranski sekalci, zadnji pa so spodnji stranski sekalci.

Lajšanje tegob

Za lajšanje naštetih simptomov z geli za izraščanje je torej pomembno, da vsebujejo učinkovine, ki mehčajo dlesen in pripomorejo k lažjemu izraščanju, hkrati pa učinkovito blažijo vnetje, pospešujejo celjenje ter aktivno ščitijo dlesen na mestu izraščanja pred vdorom bakterij in posledično okužbo. Dobro je, da učinkovine gela ščitijo tudi novoizrasle zobke pred zobnimi oblogami, tako da ga lahko uporabljamo še za ščetkanje.

Ker je proces izraščanja dolgotrajen, je Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA že leta 2014 odsvetovala uporabo izdelkov z lokalnimi anestetiki, saj pri dolgotrajni uporabi lahko povzročajo preobčutljivost in neželene učinke. Sprejemljive so torej le naravne in telesu lastne učinkovine, ki jih otroško telo dobro sprejema, tudi če jih uporabljamo dlje časa.

Uvajanje ustne higiene z igro

Ob izraščanju prvih zobkov je pomembno, da otroku omogočimo samostojno lajšanje tegob izraščanja s pomočjo mehkega, a hkrati trpežnega grizala, ki ne povzroča poškodb sluznice, staršem pa omogoča masažo dlesni in ščetkanje prvih zobkov z gelom za blaženje simptomov. S tem otroka nezavedno v igri navadimo na redno ustno higieno s pripomočkom, ki je hkrati tudi njegova igrača.

Na začetku lahko otroku do izraščanja kočnikov zobe čistimo z mehko naprstno masažno ščetko in gelom za prve zobke, ki poleg hialuronske kisline za mehčanje dlesni vsebuje naravne učinkovine za njihovo zaščito in je prijazen do otrokovega telesa tudi ob dolgotrajni uporabi.

Zobna pasta in zaščita zob

Sklenina novoizraslih zobkov je sicer že trdna in stabilna, je pa še rahlo porozna, ker še ni povsem mineralizirana. Proces dokončne mineralizacije poteka z minerali in snovmi iz sline ter traja približno dve ali tri leta. Medtem je sklenina občutljivejša za karies in kislinsko demineralizacijo. Za hitrejšo mineralizacijo in dodatno zaščito novoizraslih zob pred kariesom in kislinsko erozijo so na voljo tudi posebne zobne paste z biomimetičnimi hidroksiapatiti in dodanimi minerali za pospešeno učvrstitev zobne sklenine na naraven in varen način.

Prva zobna ščetka in ščetkanje

Okoli prvega leta izrastejo prvi kočniki. Takrat otrokove zobe začnemo ščetkati z otroško zobno ščetko. Svetujemo tako z izredno mehkimi in gostimi ščetinam ter majhno glavo, ki je prilagojena prav za otroška usta. Pri ščetkanju zob je pomembno, da dvakrat na dan nežno in temeljito očistimo vse zobne površine.

Kadar otroku ščetkamo zobke, si ga posedemo v naročje, ko je dovolj velik, pa lahko tudi sedi ali stoji, vendar vedno ob umivalniku. Preden začnemo umivati, otroku zagotovimo dober pokončen položaj. Ko je otrok v naročju, mi sedimo vzporedno z umivalnikom, otrok pa pravokotno na umivalnik. Z eno roko ga umivamo, z drugo ga držimo za nasprotno ramo, otrok pa naj bo čim bolj vzravnan.

Preden začnemo umivati zobe, vedno najprej zmočimo krtačko. V usta jo vstavimo od strani, nikoli na sredini in vedno s hrbtnim delom krtačke. V ustih krtačko zasukamo, da pridejo ščetine naprej. Umivamo sistematično in vedno po istem vrstnem redu, končamo vedno tam, kjer smo začeli, v začetnem položaju. Umivanje vedno začnemo na zunanji strani zob, tako da ščetkamo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Nato ščetkamo notranjo stran zob in na koncu še zobne ploskve. Kadar ščetkamo zobe, vedno ščetkamo zobe in dlesni skupaj. Otroku med umivanjem vedno omogočimo, da vsebino izpljune oziroma pogoltne. S pravilnim umivanjem zob vzdržujemo dobro ustno higieno ter spodbujamo požiranje, žvečenje in gibanje jezika.

Poleg tega smo pozorni na to, da natančno očistimo vse zobe, tudi v najbolj skritih kotičkih. Pri letu in pol do dveh je priporočljivo začeti uporabljati kakovostno zobno pasto, prilagojeno posebej za otroke in dokončno mineralizacijo sklenine njihovih mlečnih zob.

Samostojno umivanje zob

Ko je otrok dovolj star, ga počasi začnemo navajati na samostojno čiščenje zob. Začnemo tako, da skupaj držimo ščetko (naša roka je položena čez otrokovo) in mu pomagamo pri gibih in pri smeri čiščenja zob. Starševski nadzor sčasoma zmanjšujemo in ko smo prepričani, da bo čiščenje zob lahko opravil sam in dovolj temeljito, otroku to nalogo tudi prepustimo. Naloga staršev je, da na koncu preverimo, ali je otrok res temeljito očistil zobe. Seveda pa lahko še vedno, kadar je potrebno, starši pri čiščenju zobkov priskočimo na pomoč.

Ob tem ne pozabimo, da po priporočilu zobozdravnikov starši preverjamo uspešnost otrokovega umivanja zob oziroma primernost ustne higiene do njegovega dvanajstega leta.

Poskrbimo tudi za otrokovo zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave. Omejimo uživanje problematične hrane in prigrizkov med obroki. Tudi pri svojem otroku poskrbimo za redne preglede pri zobozdravniku, ki nam lahko zagotovi, da se zobje razvijajo normalno. Ob tem je dobro, da pogosto še sami preverjamo, ali se na otrokovih zobeh pojavljajo manjše luknjice – da jih odkrijemo, še preden se razvijejo v resen karies.

Maja Grošelj, dr. dent. med. spec.

Jure Ferlež, univ. dipl. kem.

Viri:

D. Gašperšič, N. Košir, N. Jevnikar. Razvoj obraza, ustne votline in zobnega organa. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2002.

PRIPOROČENI IZDELKI