Karies ali zobna gniloba je degenerativna bolezen trdih zobnih tkiv.
Abrazija je izguba zobne snovi, ki jo povzročijo poškodbe mehanskega izvora.
Erozija predstavlja raztapljanje zobnega tkiva zaradi delovanja notranjih ali zunanjih kislin, ki se ne proizvajajo v ustni votlini.
Kazalo vsebine
Kaj je karies
Karies ali zobna gniloba je degenerativna bolezen trdih zobnih tkiv. Je bolezen bakterijskega izvora, ki prizadene sklenino in dentin ter povzroča njuno postopno razgradnjo. Zobna gniloba napreduje od oboda proti globini zoba, vse do zobne pulpe.
Prizadane približno 2,4 milijarde ljudi po vsem svetu (36% prebivalstva) in je najpogostejša kronična otroška bolezen na svetu.
PREBERI VEČ: KARIES, BOLEZEN SODOBNEGA ČASA
Vzroki za nastanek kariesa
Karies povzročajo nekatere bakterijske vrste, ki so prisotne v zobnih oblogah. Najbolj so odgovorne tiste bakterije, ki s svojo presnovo pretvarjajo ogljikove hidrate v kisline – imenujemo jih kariogene bakterije. Prav te kisline sprožijo proces demineralizacije, ki oslabi zobno sklenino in povzroči nastanek kariesa.
Simptomi
V začetnih fazah je karies asimptomatski, zato je tudi pomembno, da redno obiskujete kontrolne preglede. Sčasoma, ko razjeda raste in se približa zobni pulpi, se pojavijo nelagodje ali bolečine, ki jih povzročajo hlad, vročina ali stik s sladko hrano. Simptomi se poslabšajo, ko se razjeda poglobi in preide v vnetje živcev s stalnimi, pulzirajočimi bolečinami. Pri velikih lezijah se lahko del zoba zlomi že ob normalnih obremenitvah pri žvečenju.
Abrazija- obraba zobne sklenine
Abrazija je izguba zobne snovi, ki jo povzročijo poškodbe mehanskega izvora. Bolj so vidne na vratu zob, kjer je debelina sklenine minimalna in na griznih ploskvah (okluzalni predel), ki so izpostavljene trenju pri žvečenju.
Dejavniki tveganja
NAJPOGOSTEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA ABRAZIJSKE POJAVE SO:
⇒ žvečenje;
⇒ parafunkcionalni pojavi, kot je npr. škripanje z zobmi med spanjem – bruksizem;
⇒ travmatično ščetkanje s pretrdimi ščetinami ali pa traja predolgo;
⇒ uporaba abrazivnih zobnih past.
Abrazija predstavlja oslabitev zobne strukture, hkrati pa tudi veliko težavo z estetskega vidika.
Erozija
Erozija predstavlja raztapljanje zobnega tkiva zaradi delovanja notranjih ali zunanjih kislin, ki se ne proizvajajo v ustni votlini (refluks želodčne kisline, kisla hrana, gazirane pijače, …). Zato se od zobnega kariesa loči po tem, da ne vključuje delovanja kariogenih bakterij.
Erozija lahko prizadene vse zobne površine, vendar pogosto njen položaj določata izvor in vrsta kisline.
Ne glede na izvor kislin so površine, ki so podvržene eroziji, videti gladke, zelo sijoče in brez očitnih nepravilnosti.
Če zaradi erozije pride do prekomernega tanjšanja zobnih struktur, se zob zlahka zlomi, tudi če ni izpostavljen posebno intenzivnim žvečilnim obremenitvam.
Kako preprečiti propadanje zob
Karies preprečujemo s kombinirano strategijo naslednjih štirih ključnih dejavnikov:
Izboljšanje in dopolnitev ustne higiene
Kariogene bakterije za nastanek za zobe škodljivih kislin potrebujejo ogljikove hidrate. Pravilna in natančna ustna higiena odstrani oba vzroka – bakterije in ogljikove hidrate. Klinične študije na splošno dokazujejo, da dovolj dolgo in redno ščetkanje z uporabo pravilne tehnike znatno zmanjša tveganje za zobno gnilobo pri otrocih in odraslih. Učinkovita in celovita ustna higiena vključuje tudi uporabo pripomočkov za medzobno higieno, kot so naprimer medzobne ščetke.
Prehranjevalne navade
Da se izognemo kislosti na zobnih površinah je posebej pomembno zmanjšati količino in pogostost vnosa ogljikovih hidratov, zlasti tistih lepljivih, ki se lahko vežejo na zob (bonboni, sladkarije, itd.) Spodbujati je potrebno tudi vnos sveže zelenjave in beljakovinske hrane.
Redni preventivni obiski zobozdravnika
Načrtovani preventivni obisk zobozdravnika na podlagi ocene tveganja za nastanek kariesa zmanjšajo njegovo pogostost in resnost obolenja. Mnogi zobozdravniki menijo, da je zalivanje mlečnih kočnikov takoj po prvih vidnih znakih kariesa ključno za njegovo preprečevanje.
Posebna linija izdelkov Biosmalto, ki dokazano omogoča remineralizacijo sklenine
V formulaciji Biosmalto sta dve inovativni snovi, ki s svojimi biomimetičnimi, biokompatibilnimi in bioaktivnimi lastnostmi spodbujata remineralizacijo zobne sklenine in dentina:
BIOAKTIVNI KOMPLEKS – hidroksiapatit, konjugiran s hitozanom ter delno substituiran z magnezijevimi, stroncijevimi in karbonatnimi ioni
HAF – delno s fluorom substituiran hitozan (fluor poveča obstojnost novonastale mineralne faze)
Hitozan ima dobro afiniteto do zobne sklenine, kar omogoča lažje sproščanje aktivnih ionov (kationov) neposredno na površino zob.
KARBONAT lahko poveča dostopnost aktivnih ionov.
MAGNEZIJ spodbuja nukleacijo.
STRONCIJ stabilizira novonastalo mineralno fazo.
HITOZAN podaljša sproščanje učinkovin.
FLUORID krepi novonastalo mineralno fazo.
Dve učinkoviti snovi, ki ju vsebujeta zobna pasta in ustna voda, spodbudita nastanek nove mineralne faze, ki je odpornejša na kisline in mehanske obremenitve. Zato njuna uporaba povečuje odpornost proti kariesu, zavira nastajanje bakterijskih plakov, spodbuja remineralizacijo sklenine in dentina, ščiti pred kislinsko erozijo ter lajša simptome občutljivosti na dentin, tudi zaradi stroncijevih soli.